Ekološko čebelarstvo in problematika ozaveščenosti – Beesmetic

»Medeno zgodbo pišemo skupaj« je sklop objav, v katerem bomo predstavili ljudi, s katerimi sodelujemo in ki omogočajo, da je Beesmetic tukaj, kjer je. Pogovarjala sem se z Adamom Šiškom in njegovim očetom, Slavkom Šiškom. Od njiju odkupujemo čebelje pridelke, ki jih uporabljamo v čebelji kozmetiki. Pogovarjali smo se o prednostih ekološkega čebelarstva, razliki med slovenskim in uvoženim medom, problematiki prenizke ozaveščenosti o izumiranju čebel in še čem.

1. Kako ste začeli s čebelarstvom?

Začetki našega čebelarstva segajo v leto 1987, ko je oče na sosedovi jablani opazil čebelji roj. Za strokovno pomoč se je obrnil na takrat že uveljavljeno čebelarko gospo Slavo Račič, ki mu je pomagala pri nadaljnjem delu.

Naslednje leto sta z njegovim očetom postavila prvi čebelnjak za 20 družin. Tekom let se je število družin počasi povečevalo, večja prelomnica pa se je zgodila leta 2011, ko smo v bližini vasi Ardro pri Raki zgradili čebelnjak za 42 družin. Leta 2012 smo se odločili za prehod na ekološko čebelarstvo in leto kasneje pridobili prvi certifikat o ekološki pridelavi.

Kasneje, leta 2014, smo na Gorjancih v vasi Avguštine skupaj postavili še en čebelnjak, predvsem zaradi bogate kostanjeve paše.

2. Kaj je ekološko čebelarstvo, zakaj ste se odločili zanj?   

Bistvena razlika med ekološkim in konvecionalnim čebelarjenjem je v načinu zatiranja varoje, poleg tega pa ekološki čebelarji medu ne proizvajamo tam, kjer je večje tveganje onesnaženosti okolja (bližina avtocest, velikih deponij odpadkov in industrijskih con, ki dokazano obremenjujejo okolje).

Varoja je zajedalec čebel in čebelje zalege, ki se je k nam iz vzhodne Azije razširil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Varoja se je nato zelo hitro širila, zato jih naše čebele niso bile sposobne prepoznati kot sovražnika. Brez pomoči čebelarja varoje čebeljo družino uničijo v nekaj letih.

Ekološki čebelarji za zatiranje varoj uporabljamo organske kisline v kombinaciji z različnimi tehnološkimi postopki (omejevanje zaleganja matic, izrezovanje trotovine, kjer je največ varoje). Neekološki čebelarji pa pogosto uporabljajo tudi kemične pripravke, ki sicer varojo uspešneje zatirajo, puščajo pa ostanke zlasti v vosku, ob prekomerni rabi pa tudi v medu in drugih čebeljih pridelkih, in so lahko v tem primeru nevarni tudi za zdravje potrošnikov.

Ravno iz vseh omenjenih razlogov smo se odločili za ekološko čebelarstvo, torej z željo, da svojim strankam ponudimo neoporečne pridelke.

3. Ali bi rekli, da se ljudje zavedajo razlike med slovenskih medom in tistim uvoženim?

Med, ki ga kupimo v trgovini, je pogosto mešanica medov iz celega sveta. Na označbi mora biti navedeno poreklo medu. Kadar proizvajalci želijo prikriti pravo poreklo medu, uporabljajo izraze »Med iz EU«, »Med iz EU in ne EU«, kar sicer zakonodaja dovoljuje.

Da bi se nehalo zavajati potrošnike, bi le-ti morali prenehati kupovati taka živila. Seveda ne moremo trditi, da je s takim živilom kaj narobe, je pa res, da je vedno za potrošnike bolje, da uživajo lokalno pridelana živila, saj je naš metabolizem bolj prilagojen na različne dejavnike iz lastnega okolja. Poleg tega je prav, da podpiramo naše proizvajalce živil, hkrati pa skrbimo, da se naš planet manj onesnažuje, ker v tem primeru odpade promet živil na dolge razdalje.

4. Mislite, da je ozaveščenost o čebelah ter problematiki, povezani z izumiranjem čebel, v Sloveniji dovolj velika? 

Glavna nevarnost, ki preti čebelam, je množična uporaba škropiv v kmetijstvu. Do pomora čebel pride takrat, ko čebele pridejo s temi snovmi v stik.

Na tem mestu bi v imenu vseh čebelarjev apelirali na vse delavce v kmetijstvu, da, če je to le možno, polja škropijo zvečer ali ponoči, ko na rastlinah ni več čebel. S tem prispevajo ne le k dobrobiti čebel, ampak tudi čebelarjev, ki so od čebel neposredno odvisni.

5. Kaj lahko kot posamezniki naredimo glede tega?

K reševanju okoljske krize, ki resno ogroža čebele in tudi ostale opraševalce, lahko z malimi dejanji prispeva prav vsak izmed nas. V kolikor imamo poleg hiše ali stanovanja v lasti kak košček zemlje, lahko nanj posadimo medovite rastline, na primer evodijo, ki ji nekateri pravijo kar ‘čebelje drevo’, ali pa šmarno hrušico, katere plodovi so užitni in preverjeno dobrega okusa.

V kolikor pa smo omejeni s prostorom, pa bodo čebele vesele tudi cvetličnega korita z nizkimi sončnicami, ameriškim slamnikom, ognjičem …

Za konec

Kot sta Adam in Slavko lepo razložila, čebele brez pomoči čebelarja v naravi le stežka preživijo. Vremenske razmere, zajedalci in bolezni namreč niso prizanesljive. Zato vas spodbujam, da med in čebele pridelke kupujete od lokalnih čebelarjev in tako pomagate čebelam. Slednjim lahko posredno pomagate tudi z nakupom čebelje kozmetike Beesmetic. Čebelji pridelki namreč v sebi skrivajo zakladnico bogatih učinkovin, ki so ključ do zdrave in lepe kože. ❤️

Leave a comment

BREZPLAČNA EKNJIGA

Po prijavi boš v nekaj minutah v svoj e-mail nabiralnik dobil e-knjižico 5 poletnih receptov naravne kozmetike. Ne pozabi pregledati tudi med promocijo in vsiljeno pošto.

x
Minimum 4 characters